Moj Preljubi MacBook

Od začetka januarja (in že od prej, samo brez dovolj prakse) sem Apple navdušenka. Vse skupaj se je začelo leto ali dve nazaj, ko je orkič kupil iBooka G4 in me popolnoma očaral s prenosljivostjo (12 “) ter funkcionalnostjo Tigra. Moje prve misli: to bom enkrat moje!

To misel sem realizirala 6.1.2007 (pred novim letom jo je še mož in nabavil točno tistega prej omenjenega iBooka) z nakupom MacBooka. Ker težko ubesedim vsa silna čustva, ki so me prevevala ob odpiranju paketa in prvi uporabi, raje prilagam samo sliko (posneto danes, eh. Prvi dan sem bila preveč distracted, da bi se sploh spomnila posnet razpakiranje, npr.) in vam zagotovim, da je obsedenost (zaenkrat) še v mejah dobrega okusa.

Conan O’Brien

Spodobilo bi se narediti mini tribute moji all-time favorite oddaji, ki jo (če sem le doma) spremljam vsak večer med tednom ob 23:45 na CNBC – Late Night With Conan O’Brien

Ne vem, ali moje navdušenje nad Conanom izhaja iz otroštva, ko sva s fotrom skupaj buljila Tonight Show z Jay Lenom, ali pa me v smeh spravlja že sama pojava z neproporcionalno dolgimi okončinami in puffy rdečo frizuro.

Da je show na sporedu vsak večer sem odkrila kaka dva meseca nazaj, ko sem ob že spečem dragem iz dolgčasa surfala po tv programih. Conana sem ujela pri uvodnem monologu in seveda komaj zadrževala glasen smeh. Med prvimi reklamami sem šla na net preverit, če je show na sporedu vsak dan in ugotovila da jeee!

Od takrat vsak večer jokam od smeha ob (včasih že smešno butastih) šalah. Za lažjo predstavo pa še posnetek.

Zakaj Mačje Dlake?

Poleg mene in mojega dragega se na najini postelji vsak večer valjajo tudi tri mačke – Ajči, Coco in Voodoo. Valjajo se (kot se za prave mačje dame spodobi) tudi povsod drugod, posledica tega pa je raznolik nabor dolžin in barv mačjih dlak na skoraj na vsaki stvari v najini lasti. Kdor me pozna osebno, bo točno vedel o čem govorim. Vsak dan piham in brišem dlake iz monitorjev in prezračevalnih rež laptopov, brisanje prahu in pometanje mi dajeta občutek da delam v frizerskem salonu, nad oblačili pa sem žal že obupala. Za lažjo predstavo o čem govorim, naj vam služi slika PCjeve tipkovnice. Česanje bi pomagalo, če bi mi to punce pustile, tako pa ob vsakem poskusu krtača faše ugriz ali klofuto, odmrla dlaka pa čaka v pripravljenosti, da ob prvi priliki zamenja trenutno lokacijo za npr. moj plašč.

Seveda pa vse zgoraj našteto postane povsem nepomembno in prav nič moteče ko zaslišim zadovoljno predenje svojih lubik.

V Mojem Docku

Da se malo považim in zadovoljim vse meni podobne voaerje (voyeur-je, da ne bo kdo rekel da ne znam napisat, hehe). Od leve proti desni:

• Finder
• FireFox
• Mail
• Adium (a ni fletna ikonca? Tisto belo je mali MacBook) – MSN client
• Vienna – RSS reader
• iCal
• iPhoto
• PhotoBooth (za AWjat )
• System Preferences
• OpenTTD – Pozor, zelo addictive!
• iBank – vodenje osebnih financ. Da vedno vem kdaj bom ostala brez denarja in za nabijanje slabe vesti ob pretiranem zapravljanju.
• Azureus – za dol vleko (samo legalnih) torrentov
• Activity Monitor – še neozdravljene travme iz časa uporabe Windowsov
• iTunes
• Trash

Zakaj boring originalne ikone? Ker se jih še nisem naveličala in se vedno rada spomnim, da imam tak statusni simbol. muahahaha

The Lost Room

Zadnji teden sem na vsak način želela čimbolj odmislit nezmožnost dihanja skozi nos (viroza, seveda), kar mi je delno uspevalo z gledanjem serij. Poleg tistih, ki jih redno spremljam sicer (kupujem dvdje ), sem si ogledala še nekaj novih.

Čeljust mi je na tla najbolj vrgla sci-fijeva odlična miniserija The Lost Room. Govori o detektivu Millerju in ključu, ki odpira vrata sobe v paralelnem vesolju. Ker sem čista sci-fi suckerka in palim na vse kar je vsaj malo out of the ordinary sem te 4 ure in pol dobesedno požrla. Močno upam, da bodo posneli nadaljevanje, vsaj konec pušča odprto to možnost.

Pogledala sem tudi prvi dva dela britanske Primeval, a sem se pri drugem delu že rahlo dolgočasila. Bomo videli kaj bo s tretjim, upam da je bil samo drugi malce slabši.

Mojo polico z dvdji krasi še Doctor Who. Začela sem z deveto inkarnacijo doktorja (Christopher Eccleston, bolje znan kot Claude (nevidnost) iz Heroes), pa me tudi ta ni preveč potegnil, česar se močno sramujem. Dr. Who je namreč RES legendaren.

Upam da bo (zaenkrat še neodprta ) prva sezona Six Feet Under kaj bolj gledljiva.

Resurrection in TMI

Navdušena nad množico berljivih slovenskih blogov obujam tudi svojega (z novo, izredno neizvirno podobo).

Ob branju Neustavljivega in še nekaj podobnih blogerjev se včasih vprašam – kje je meja? Kdaj postane blog blog s TMI (too much information) glede osebnega življenja?

Meje ni. Super stvar pri blogih je ta, da jih bere le kdor želi. Sama redno čistim svojo preljubo Vienno in odstranjujem feede, pri katerih nove poste že dalj časa le označujem za prebrane, hkrati pa jo tudi obnavljam in osvežujem z novimi feedi Pravzaprav bi iz nabora tistih feedov, ki jih v določenem trenutku tudi zares preberem lahko dokaj natančno razbrali moje trenutne interese doh, how obvious.